Rosa Namises
Visolela Rosalinda "Rosa" Namises (o hlahile ka 1958), ya bitswang "Rosa Luxemburg wa Namibia",[1] Ke madipolotiki wa Namibia, mohlabani wa ditokelo tsa botho le hlooho ya sehlopha sa ⁇ Khomanin, leloko la Batho ba Damara.[2] Ke setho sa mehleng sa Plamente le setho sa mothehi le mongodi-kakaretso wa mehleng wa Namibia Congress of Democrats (CoD). O na le lentswe le hlahelletseng ditabeng tsa bong, tlolo ya ditokelo tsa botho le pefo kgahlanong le basadi le bana Namibia, ke motsamaisi wa Woman Solidarity Namibia mme o sebetsa setsing sa Tlhokomelo ya Bana ya Dolam Residential Child Care, setsi sa tlhokomelo ya letsatsi bakeng sa bana ba kotsing.
Bophelo ba pele le thuto
[fetola | fetola mohloli]Namises o hlahile ka la 20 Mmesa 1958 [3] e le e mong wa bana ba robong ho ntate wa Angola le mme wa Damara sebakeng sa kgale sa Windhoek, motse-moholo wa Namibia. O holetse ho ntate wa hae ho fihlela a le dilemo di 15 me a ya Sekolong sa Bohareng sa Augustineum Windhoek. Kamora ho qeta sekolo o ile a sebetsa pele e le mohlwekisi, ebe e le mothusi wa booki, mme ka ho tshwana o phethile lengolo la hae ka thupelo le Sukses College.[4]
Tshebetso ya hae ya dipolotiki e ile ya mo isa teronkong pele ebe e mo isa botlamong,[1] maemo a ileng a mo qobella ho emisa thuto ya hae. Ke ka 1990 feela ha Namibia e ile ya ikemela moo a ileng a qala dithuto tsa hae hape. O fumane Diploma ya thuto ka Batho ba baholo le ya motheo ho UNISA le Diploma ya Ntshetsopele ya bong le moralo ho tswa Univesithi ya London. O boetse o na le Diploma ho basadi ho Tsamaiso, o bile le thuto ya paralegal, mme a fumana boiphihlelo ba ho eletsa le ho tsamaisa.[4]
Mosebetsi wa dipolotiki
[fetola | fetola mohloli]Mathwasong a dilemo tsa bo-1980, Namises o ile a ikopanya le mokga o neng o sa dumellane le molao wa SWAPO. O ile a hlophisa diboka, a fumana ditho tse ntjha a ba a aba boitsebiso bo kgothalletsang. O ile a tshwarwa mme a qeta dikgwedi tse pedi a le mong empa kapele a kgutlela mesebetsing wa hae ya bohanyetsi.[5] Ka 1985 [5] o ile a lahlehelwa ke mosebetsi sepetlele kamora ho bonwa a tshwerabe ka letsoho phatlalatsa le ngaka ya motho e mosweu, a tlola molao wa kgethollo ya merabe. [1] O ile a boela a kenngwa tjhankaneng lekgetlo la bobedi ka lebaka la mesebetsi ya hae ya dipolotiki, lekgetlong lena ka dikgwedi tse 14.[5]
Ha a lokollwa o ile a fuwa mosebetsi ke kereke ya Khatholike e le ofisiri ya ntlafatso ya setjhaba. Selemong sona seo Ben Ulenga o ile a lokollwa teronkong ya Robben Island. Namises le Ulenga ba ile ba kopana mme ba utlwana nakwana ka mora moo. Ha a ne a imme ka ngwana wa bona wa bobedi ka 1987 empa ba ntse ba hana ho nyalana, Namises o ile a lelekwa. Ka nako eo o ile a boela a lahla tumelo ya hae ya Khatholike, mme ka lebaka leo. Ka mora moo, Namises o ile a ya ditlamong mme a sebetsa Europe le Amerika. O ile a kgutlela morao feela ka mora hore Namibia e fumane boipuso ka 1990. Nakoana ka mora moo ho ile ha pepeswa ditlolo tse malwa tsa ditokelo tsa botho tse neng di entswe ke SWAPO. Ha mokga o ile wa emisa lerako la kgutso ho fapana le ho hlahloba se etsahetseng, Namises o ile a emisa ho ba setho sa SWAPO ka 1992.[5]
Ha Congress of Democrats (CoD) e thehwa ka 1999, Namises e ne e le e mong wa ditho tsa yona tsa mothehi. Dikhetho tsa palamente tse ileng tsa latela, Khomishene ya boemo ba batho e ile ya fumana ditulo tse supileng, mme Namises e le mongodi-kakaretso e ile ya eba setho sa palamente bakeng sa Seboka sa Naha sa boraro. Ha CoD e ne e fumana ditulo tse hlano feela dikgethong tse latelang tsa 2004, Namises e ne e le e mong wa bo-radipolotiki ba sa kang ba kgutlela palamenteng. Leha ho le jwalo, kamora hore mokga o leleke Nora Schimming-Chase ka 2009, Namises o ile a nka setulo sa hae bakeng sa nako e setseng ya nako ya molao.[6]
Bohanyetsi
[fetola | fetola mohloli]Ha Namises a ntse a kena le ho tswa dipolotiking, o ile a qeta nako e pakeng e le mohanyetsi le mohatelli. Karolo ya hae ta pele ta semmuso e ne e le mosebetsi wa hae setsing sa thuso ya molao Mathwasong a bo-1990, mosebetsi oo a ileng a o nka ka mora hore a tlohe SWAPO. O thusitse ho fumana le ho lwantsha ditlolo tsa ditokelo tsa botho moo, mohato oo a o hlalositseng e le "ho iphetetsa".[5]
Ke motsamaisi wa mokhatlo wa basadi wa solidarity Namibia, mokgatlo o lwantshang pefo kgahlanong le basadi le bana. Namises ke yena mothehi le motsamaisi ya ka sehloohong wa Dolam Residential Child Care, setsi sa tlhokomelo ya bana ba kotsing. Hona jwale ho na le bana ba 21 setsing sena.[4]
Metjha ya ditaba
[fetola | fetola mohloli]Ditlhaloso
[fetola | fetola mohloli]- 1 2 3 https://www.woz.ch/-4c2f
- ↑ https://www.namibian.com.na/177603/archive-read/Khomanin-group-elects-Namises--as-chief
- ↑ "Archive copy". Archived from the original on 2018-07-28. Retrieved 2026-05-05.
- 1 2 3 https://web.archive.org/web/20181010164602/http://www.confidente.com.na/2012/12/rosa-namises-human-rights-activist-with-a-passion/
- 1 2 3 4 5 http://www.der-ueberblick.de/ueberblick.archiv/one.ueberblick.article/ueberblick0a8c.html?entry=page.200101.085
- ↑ http://www.namibian.com.na/index.php?id=58101
- ↑ http://programm.ard.de/Programm/Sender?monat=&jahr=&datum=2010-03-21&sender=28725&sendung=287255757724496
- ↑ https://web.archive.org/web/20161208075637/http://www.kunsthallekleinbasel.com/8-x-frauen.html