Busi Mhlongo
Victoria Busisiwe Mhlongo (1947 - 2010), e ne e Elle sebini ho tloha Inanda Natala, Afrika Borwa.
Mhlongo o ile a sebelisa mekgwa e fapaneng ea mmino wa Afrika Borwa e kang Mbaqanga, Maskanda, Marabi le Sezulu sa setso, se kopantsoeng le lipina tsa mehleng ya kajeno tsa jazz, funk, rock, gospel, rap, opera, reggae le mmino wa Afrika Bophirimela. Mantsoe a hae a na le melaetsa e bohloko mme o ne a e-na le mokhoa o sa tsotelleng oa tshebetso o kenyelletsang ho etsa maoto a sa roala letho.
Lilemong tsa bo-1960, o ile a amohela lebitso la bonono Vickie; hamorao o ile a tsejwa ke Busi Mhlongo. E ne e le sangoma ea qapileng, e ileng ea susumetsa 'mino oa hae haholo.
LDilemong tsa bo-1970, Mhlongo o ile a fallela London, hamorao a rekota le bataki ba bang ba Afrika Boroa ba neng ba lula botlamuweng, ba kang Dudu Pukwana le Julian Bahula. Lilemong tsa bo-1980, o ne a bapala le lditsebi tse tummeng tsa machaba tse kang Salif Keita.
O ile a qala ho lokolla mesebetsi ea hae ka bo-1990, ka albamo ea hae ea pele, Barbentu, e ileng ea lokolloa ka 1993. Selemo hamorao, o ile a kopanela leetong la ho khgutlela hae la Hugh Masekela.
Ka 1995, Mhlongo o ile a ikopanya le Hugh Masekela moketeng wa Afrika '95 London. Ka 1998, o ile a lokolla alebamo ea hae ea bobeli, Urban Zulu, e ileng ea tsebahala haholo limmarakeng tse fapaneng lefatšeng ka bophara 'me ho tlalehoa hore o ile a qeta likhoeli a le ditjhate tsa Billboard World Music. O ile a tswela pele ho lokolla dialbamo tse ling, Freedom (2003), le Amakholwa pele a hlokahala ka lebaka la mofetshe wa matsoele ka Phuptjane 2010. Leha a se a le sieo, mokga owa hae wa ho bapala o mahlahahlaha o ntse o le teng, 'me o ka bonoa ho setsebi sa lipina Somizi Mhlongo. Mmino wa hae ke sesupo sa ntwa ya toka Afrika Borwa. Molumo wa hae oa lentsoe oa makatsa hobane o ile a kgona ho tloha ho lentsoe le bonolo ho ea ho lerata le leholo. Ka lebaka la boitseko ba hae bo matla kgahlanong le kgethollo ka mmino, Mhlongo o ile a lelekwa naheng ka hona a sebetsa mme a dula Netherlands, Amerika Leboya le UK. Busi o rekisitse lialbamo tsa motho a le mong tse halofo ea leshome. Hamorao nakong ea mosebetsi oa hae o ile a tsejoa e le "Mam'Busi". Botjheng ba hae, o ile a kenela sehlopha sa mmino sa King Kong se Durban mme a khgothalletsoa ho letsa meropa. Boqapi ba hae bo ile ba thakhola qeto ea hae ya ho theha sehlopha sa hae sa sehlopha sa Twasa. Mokgwa was hae wa ho bapala o athleticism ke Dorothy Masuka le Miriam Makeba, empa haholo Mofumahali Magogo.[6]
Bophelo ba botho
[fetola | fetola mohloli]Mhlongo o holetse lelapeng le ratang mmino motseng wa Ohlange thabeng. O ile a nyaloa ke moletsi oa meropa Early Mabuza, mme hamorao ba ba le moradi.[1] Ka lebaka la ho lelekowa ha Mhlongo, ha aa ka a khona ho hodisa moradi wa hae kapa ho was lepatong la monna oa hae, eo sesosa sa lefu la hae e neng e le polao.
Discography
[fetola | fetola mohloli]- Babhemu 1993
- Urban Zulu 1999
- Indiza - Voyages through New Sounds 2000
- Tokoloho ea 2003
- We Baba Omncane 2009
Dikgau le mabitso
[fetola | fetola mohloli]Mhlongo o ile a kgethwa bakeng sa Grammy mme a hapa Dikgau tse tharo tsa Mmino wa Afrika Borwa.