Lefu la Coronavirus

E tswa ho Wikipedia

Lefu la Coronavirus (COVID-19) ke lefu le tšoaetsanoang ha motho ea tšoaelitsoeng ke Coronavirus (Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2)[1] a tšoaetsa batho ba bang batho, kapa ka ho ama ka mahlakore a silafetseng a nang le vaerase ebe o ama mahlo, nko kapa molomo. Ka tloaelo, vaerase e hasana ka marotholi a matšoafo a hlahisoang ha motho ea tšoaelitsoeng a khohlela kapa a thimola. Mang kapa mang ea haufi haholo (ka tlase ho limitara tse 1,8) ho motho ea tšoaelitsoeng kapa ea khohlelang a kanna a tšoaetsoa ke vaerase. Ntle le moo motho a ka tšoaetsoa kokoana-hloko ka ho ama libaka tse nang le tšoaetso ebe o ama mahlo, litsebe kapa nko ntle le ho hlapolla matsoho.[2]

Mohloli[fetola | fetola mohloli]

Lefu lena le bonahetse ka lekhetlo la pele Wuhan, motse-moholo oa profinse ea Hubei China, mathoasong a selemo sa 2019. Ho tloha ka nako eo, lefu lena le hasane ho potoloha lefatše. Ka la 11 Hlakubele 2020, Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo (WHO - World Health Organisation) o phatlalalitse hore lefu lena ke seoa. Lefu lena ke bokudi bo hasaneng likarolong tse kholo tsa lefatše kapa lefatšeng ka bophara. Dinaha tse anngoeng ke vaerase di bile le ditekanyetso tse phahameng tsa lefu le khatello e matla ditšebetsong tsa tsona tsa bophelo bo botle. Motsamaisi-kakaretso oa Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelso, Tedros Adnahom Ghebreyesus o supile hore, "Sena ha se koduoa ​​feela ea bophelo bo botle, ke koduoa ​​e tla ama lekala le leng le le leng - ka hona karolo e 'ngoe le e' ngoe le motho e mong le e mong o tlameha ho kenya letsoho ntoeng."

Afrika Boroa[fetola | fetola mohloli]

Hajoale ho na le (ho tloha ka la 8 Mmesa 2020) batho ba 1845 ba kileng ba etsa liteko tsa ho bona mofuta oa coronavirus Afrika Boroa. Batho ba leshome le metso e robeli ba shoele ka lebaka la tšoaetso ea lefu lena, athe batho ba 45 ba fodile ka botlalo. Ho latela Lefapha la Naha la Bophelo, "dikhakanyo tsa morao-rao di hakanya hore vaerase e ka ama 60% ea Maafrika Boroa ka nako e 'ngoe, empa eseng ka nako e tšoanang."[3] ho koaloa semmuso ho tloha ka la 27 Hlakubele 2020. Ho feta moo, Mopresidente Ramaphosa o phatlaladitse ka la 30 Hlakubele 2020 hore basebetsi ba bophelo ba 10 000 ba bokelletsoe ho etela malapa le ho hlahloba batho ba nang le vaerase.[4]

Matšoao le phekolo[fetola | fetola mohloli]

Matšoao a tšoaetso a atileng haholo a kenyelletsa ho khohlela, feberu, mokhathala le ho hema hanyane. Matšoao a mang a ka kenyelletsa bohloko ba mesifa, ho hlahisa mamina, letšollo, 'metso, ho felloa ke monko le bohloko ba ka mpeng. Haeba motho a tšoaelitsoe ke Coronavirus, matšoao a ka hlaha matsatsi a mabeli ho isa ho a 14 kamora tšoaetso, empa batho ba bangata ba tla bontša matšoao matsatsi a mahlano kamora tšoaetso. Batho ba bangata ba tla bontša matšoao a bobebe feela. Maemong a matla, tšoaetso e ka lebisa ho pneumonia le ho fokola hoa setho. Matšoao a matla a hloka tlhokomelo ea bongaka ea tšohanyetso.[5]

Dingaka di etsa diteko tsa coronavirus ka ho fumana swab ea ka nkong (nasal) ho motho eo ho belaelloang hore o na le lefu lena. Sena se tsejoa e le swab ea nasopharyngeal. Lefu lena le ka fumanoa le sebelisa skena sa CT.

Haeba motho a bontša hore o na le tšoaetso ea kokoana-hloko, o tla kena sepetlele 'me a be thoko le batho ba tšoaelitsoeng ke HIV. Leha hona joale ho se na pheko ea vaerase, batho ba bangata ba tla pholoha lefu lena haeba ba fumana tlhokomelo e nepahetseng ea bongaka.

Thibelo[fetola | fetola mohloli]

Ho ata ha lefu lena ho thibeloa haholo ke ho dula hole le batho ba bang le ho qoba bongata kapa libaka tse phetheselang. Sena se tsejoa e le lintjhafatso tsa kahisano. Moo ho sa kopaneng ho ka se qojoe, ho khothaletsoa tšebeliso ea mask a sefahleho (kapa ho koahela likhopo le ho thothomela ka thaole kapa setsoe se ka hare) le ho roala liatlana tsa latex. Ntle le moo, batho ba tlameha ho hlatsoa matsoho khafetsa ka sesepa kapa ka letsoho bakeng sa bonyane metsotsoana e 20. Qetellong batho ba eletsoa hore ba se ke ba ama sefahleho sa bona ka matsoho a sa hlatsuoang.[6]

References[fetola | fetola mohloli]

  1. World Health Organisation. Naming the Coronavirus disease (COVID-19) and the virus that causes it. Available at:https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/technical-guidance/naming-the-coronavirus-disease(covid-2019)-and-the-virus-that-causes-it. Retrieved 31 March 2020.
  2. “Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)-Transmission"www.cdc.gov Retrieved 31 March 2020.
  3. National Department of Health official government COVID-19 support service. Accessed via WhatsApp 0600 123456 on 31 March 2020
  4. SABC NEWS. Special Broadcast. 31 March 2020.
  5. “Symptoms of Novel Coronavirus (2019-nCOV" www.cdc.gov.  Retrieved 31 March 2020
  6. “Advice for public.” World Health Organisation (WHO). Retrieved 31 March 2020.