Jump to content

Sepanishe

E tswa ho Wikipedia

Sepanishe ke puo ya Lerato e qadileng Hlwahlweng ya Iberia ya Europe mme kajeno ke puo e buuwang lefatsheng ka bophara e nang le dibui tse fetang dimilione tse 483, haholo-holo Spain le Amerika. Ke puo ya matswallwa a bobedi e buuwaang haholo lefatsheng, kamora Setjhaena sa Mandarin Chinese, le puo ya bone e buuwang haholo lefatsheng ka bophara Senyesemane, Semandarine le Hindi.

Sepanishe ke karolo ya sehlopha sa dipuo tsa Ibero-Romance, tse ileng tsa iphetola ho tswa dipuong tse mmalwa tsa Vulgar Latin ho Iberia kamora ho putlama ha mmuso wa wa Bophirimela wa Roma lekholong la bohlano la dilemo. Ditemana tsa kgale ka ho fetisisa tsa Selatine tse nang le mesaletsa ya Sepanishe di tswa bohareng ba leboya la Iberia lekgolong la borobong la dilemo, mme tshebediso ua pele e ngotsweng ya puo eo e etsahetse Toledo, e leng toropo e tummeng ya mmuso wa Castile, lekgolong la bo13 la dilemo. Ho qala ka selemo sa 1492, puo ya Sepanishe e ile ya isuwa dibakeng tsa borena tsa Mmuso wa Spain, haholoholo Amerika, hammoho le libaka tse Afrika, Oceania le Philippines.

Phuputso ya selemo sa 1949 e entsweng ke setsebi sa dipuo tsa Motaliana le Moamerika Mario Pei, ha a ne a hlahloba hore na dipuo tse supileng tsa Seromance di fapane hakae ho tloha ho Selatine sa Kgale mabapi le modumo wa tsona wa mantswe, di fane ka ditekanyo tse latelang tsa phapang (ka diphesente tse phahameng tse bontshang phapang e kgolwanyane le diduma-nosi tse hatisitsweng tsa Selatine sa Kgale): Sardinian 8%, Setaliana 12%, Sepanishe 20%, Seromania 23.5%, Occitan 25%, Sepotoketsi 31%, le Sefora 44%.

Leha ho le joalo, thuto e hatelletse hore e ne e emela feela "pontšo ea mantlha, e sa phethahalang le e lekantsoeng" ea hore na mekhoa ea lipalo-palo e ka lekanya phetoho ea puo joang, e fane ka boleng ba lintlha "tse sa tsitsang" ho mefuta e fapaneng ea phetoho, 'me ha ea ka ea bapisa lipuo sampoleng. mabapi le makhabane afe kapa afe kapa mefuta efe kapa efe ea karohano ntle le liluma-nosi tse hatisitsoeng, har'a litemoso tse ling.[1]

Hoo e ka bang 75% ea pokello ea mantsoe ea se-Spain e tsoa ho Selatine, ho kenyeletsoa le kalimo ea Selatine ho Greek Greek. [9] [10] Mantsoe a Sepanishe a 'nile a kopana le Searabia ho tloha qalong, a ntlafalitsoe nakong ea Al-Andalus Hloahloeng ea Iberia mme 8% ea pokello ea mantsoe ea eona e na le motso oa Searabia. E bile le litšusumetso tse nyane ho tsoa ho Basque, Iberia, Celtiberian, Visigothic le lipuo tse ling tsa boahelani tsa Ibero-Romance. Ho feta moo, e kentse mantsoe a tsoang lipuong tse ling, haholo-holo lipuong tse ling tsa Maroma — Sefora, Setaliana, Andalusi Romance, Sepotoketsi, Segalicia, Secatalan, Se-Occitan le Sardinian — hammoho le Sequechua, Senahuatl le lipuo tse ling tsa matsoalloa a Amerika.

Sepanishe ke e 'ngoe ea lipuo tse tšeletseng tsa molao tsa Machaba a Kopaneng. E boetse e sebelisoa e le puo ea semmuso ke European Union, Mokhatlo oa Linaha tsa Amerika, Kopano ea Lichaba tsa Amerika Boroa, Sechaba sa Linaha tsa Latin America le Caribbean, African Union le mekhatlo e meng e mengata ea machabeng.

Leha e na le libui tse ngata, puo ea Sepanishe ha e hlahelle haholo lithutong tsa mahlale, leha e emetsoe hamolemo bathong. Hoo e ka bang 75% ea tlhahiso ea mahlale ka Sepanish e arotsoe likarolo tse tharo tsa mahlale: saense ea sechaba, saense ea bongaka le bonono / botho. Sepanishe ke puo ea boraro e sebelisoang haholo marang-rang kamora Senyesemane le China.

  1. Pei, Mario (1949). "A New Methodology for Romance Classification". WORD 5 (2): 135–146. doi:10.1080/00437956.1949.11659494. Unknown parameter |doi-access= ignored (help)