UNDP South Africa

E tswa ho Wikipedia
UNDP logo

Lenaneo la Ntšetso-pele la Machaba a Kopaneng (UNDP) Afrika Boroa ke e 'ngoe ea liofisi tse 177 tsa marang-rang a Lenaneo la Ntšetso-pele la Machaba a Kopaneng mme e fumaneha motse-moholo oa naha Pretoria . Morero oa eona o boletsoeng ke ho matlafatsa bophelo ba batho le ho thusa linaha hore li be matla le ho mamella. Jwalo ka karolo ya boiteko bo pharalletseng ba nts'etsopele ea UNDP, ofisi ea lehae e ikarabella ho kenya tšebetsong merero ea nts'etsopele ea Sustainable Development Goals (SDG) Afrika Boroa le ho ts'ehetsa mmuso ho nts'etsapele maano. Libaka tse ikhethileng tsa Afrika Boroa ke phokotso ea bofuma, puso ea demokrasi hammoho le tikoloho le matla. Merero e meng ea ntlafatso e shebile thuto le thibelo le kalafo ea HIV / AIDS, tlatsetso ho loantseng ho se lekane, ho khothaletsa bonngoe ba sechaba le ho nka karolo ha baahi, mefuta-futa ea limela, matla a tsitsitseng le a hloekileng,

Histori[fetola | fetola mohloli]

Rephaboliki ya Aforika Borwa e amogetse semmuso botokololo jwa UNDP ka 1994 mme ya amogelwa mo botong ya khuduthamaga ya UNDP ka Ferikgong 1998. Aforika Borwa ka Lefapha la Merero ya Boditšhabatšhaba, e gokaganya ditiro tsa UNDP. UNDP e amehile mererong e mengata ka hara Aforika Borwa e sebetsanang le mefuta e fapaneng ya mafapha a mmuso a mahareng le a provense.

Mananeo a Ofisi ea Naha[fetola | fetola mohloli]

Khōlo e kenyeletsang[fetola | fetola mohloli]

Lenaneo la kgolo ye e akaretšago mang le mang ya basadi, bafsa le dihlopha tše dingwe tšeo di nyatšegilego le ikemišeditše go oketša tšweletšo ka makaleng a mathomo, a bobedi le a thuto e phagamego, le go matlafatša tlhabollo ya ketane ya boleng ka Afrika Borwa. Ha moruo o ntse o tsoela pele ho theoha 'me tlhokeho ea mesebetsi e ntse e phahama ka pel'a COVID-19, ho boloka boitlamo ba li-SDGs ba ho se siee motho morao ho tla hloka ho fetela ka nqane ho chelete le ho aha li-indices tsa bofuma tse fapaneng ho ntlafatsa kenyeletso ea sechaba. Tse ling tsa merero e tlas'a kholo e kenyeletsang e kenyeletsa:

Ho tšehetsa li-SMME ho koala karohano ea dijithale Koetliso ea Likoloi le Boqhetseke Bocha ho Pholiso ea Moruo ea Kamor'a COVID bakeng sa Bacha le Basali ba tlokotsing Afrika Boroa. Tšehetso ho Ntlafatso ea Boleng ba Moruo bakeng sa Moruo o Citja ka Lekala la Litšila tsa Lijo bakeng sa Mesebetsi ea Moshoelella le Khōlo e Kenyellelitsoeng.

  • Lenaneo la Bacha la Khiro le Likhoebo, le
  • Ho Matlafatsa Basali ho Temo ka ho Ntlafatsa Bokhoni

Phano ea litšebeletso le puso ea demokrasi[fetola | fetola mohloli]

Ho matlafatsa Puso ea Demokerasi ho reretswe ho thusa Mmuso wa Aforika Borwa ho bea lekala la setjhaba botjha ho matlafatsa phano ya ditshebeletso ka boqapi, ho toboketswe ho fana ka ditshebeletso ho ditjhaba tse neng di se na menyetla ya kgale. Sephetho e tla ba basali le lihlopha tse qheletsoeng ka thoko tse khonang ho nka karolo ka mokhoa o nang le moelelo ho nkeng liqeto le ho fihlella toka, mekhatlo ea mmuso e fanang ka litšebeletso tse sebetsang tsa sechaba ho bohle, le mekhatlo ea tlhokomelo e matlafatsoang. Tse ling tsa merero e tlas'a lenaneo lena li kenyelletsa:

  • Morero o lebisang ho Mokhoa o Mocha oa Khotso le Botsitso Afrika
  • Ho Tebisa Momahano ya Setjhaba Afrika Borwa
  • Ho Aha Boemo ba Naha
  • Tšehetso ho Khomishene ea Likhetho ea Afrika Boroa - U Count Partnership
  • Taolo le likarabelo tse kenyelelitsoeng le tse Kopantsoeng

Phetoho ea boemo ba leholimo & botala ba moruo oa Afrika Boroa[fetola | fetola mohloli]

Phetoho ea Tlelaemete le Botala ba Moruo oa Afrika Boroa o ikemiselitse ho tšehetsa 'Muso oa Afrika Boroa ho holisa boemo ba oona ba tikoloho, ho tiisa boitlamo ba bona ba ho kenya letsoho ho tikoloho ea lefats'e e hloekileng le e tala. Ka 2025, Ofisi ea Naha e ikemiselitse ho tlisa phetoho e nepahetseng ho sechaba se nang le khabone e tlase le ho netefatsa hore lichaba tse tlokotsing le tse qheletsoeng ka thoko li khona ho mamella litlamorao tse mpe tsa phetoho ea maemo a leholimo.

Boemong ba lefats'e, UNDP e na le lilemo tse mashome tsa boiphihlelo tse tšehetsang linaha ho nka khato mabapi le phetoho ea maemo a leholimo. Ka balekane ba eona, e thusitse batho le sechaba linaheng tse fetang 140 ho fokotsa mesi le ho ikamahanya le maemo a leholimo.

Ka lenaneo lena, UNDP Afrika Boroa e bile tšehetso e tšeptjoang boitekong bo tsoelang pele ba ’muso ba ho finyella boitlamo tlas’a Litumellano tse tharo tsa Rio mabapi le ho loantša ho fetoha ha mahoatata (UNCCD), tahlehelo ea mefuta-futa (UNCBD) le phetoho ea tlelaemete (UNFCCC). Lenaneo le fihlelletse sena ka dilekane tse matla, haholoholo ka ditjhelete ho tswa ho Global Environment Facility (GEF), e entseng hore ho be le diporojeke tse fetang 25 ho boleng bo akaretsang ba US$100 milione. Kameho e batsi ka merero ena le matsapa a mang a UNDP a lefats'e, a matlafalitsoe ke bobuelli ba phetoho ea tlelaemete, taolo ea tsebo e nepahetseng, le ho aha bokhoni ba ho etsa liqeto ka tsebo. Mosebetsi wa hajwale wa UNDP mabapi le tlhaho, boemo ba lehodimo le matla, o tsepamisitse maikutlo hodima dibaka tse mmalwa tse bontshang boikitlaetso ba UNDP ho netefatsa hore Aforika Borwa e tseleng e nepahetseng ya ho kena setjhabeng se nang le khabone e tlase le hore ditjhaba tse hlaselehang habonolo le tse kgelotsweng di kgone ho mamella ditlamorao tse mpe. phetoho ea maemo a leholimo le ho ba le phihlello ea litharollo tsa moshoelella tsa tlhaho.

Afrika Borwa